Čebelarja je narava bogato obdarila, saj nam je dala medonosno čebelo. Slovenci smo lahko ponosni na našo avtohtono čebelo, kranjsko sivko. Le kdo ne pozna pridelkov, ki jih dobimo v čebeljem panju: medu, cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka, ki nam popestrijo vsakdan in pomagajo lajšati tegobe.
Izredno pomembno pri uživanju čebeljih pridelkov, predvsem medu in cvetnega prahu je, da le te uživamo iz okolja, v katerem živimo. Tako v telo ne vlašamo snovi, ki so mu tuje. S tem zmanjšamo možnost pojava alergij. Z Slovence sta torej slovenski med in cvetni prah najbolj pomembna, ker vsebujeta cvetni prah rastlin z našega območja.
Med
Med je najbolj pristno naravno sladilo in je že iz davnine cenjen v človeški prehrani. Je živilo, ki se ohrani brez dodatka kakršne koli snovi, kar je danes izredna redkost. Delovanje posameznih dodatkov oziroma aditivov v živilih še ni povsem poznano, tudi ni jasno delovanje kompleksnih spojin aditiva s posameznimi sestavinami živila. Pri medu teh dvomov ni, saj v njem ni nobenih aditivov oziroma konzervansov.
Propolis
Propolis je sestavljen iz različnih rastlinskih smol, ki jih čebele nabirajo na smolnatih popkih topolov, brez in skorij igralcev. Tem smolam dodajo še izločke svojih žlez slinavk, rudninske snovi in vitamine. Propolis sestavljajo balzam (53 %), hlapno olje (10 %), pelod (5 %) in pepel, v katerem so železo, kalcij, aluminij, vanadij, stroncij, mangan, silicij in še drugi elementi.
Propolis deluje proti bakterijam, glivicam in virusom. Priporočamo ga za zdravljenje okužb (sapnik, sapnice, pljuča). Dobro deluje tudi proti navadnemu herpesu. Hitro ozdravi kožne lišaje in manjše rane, odpravlja mozolje in nadležne angine, uporabljamo pa ga tudi v stomatologiji in splošni ustni higieni. Primeren je za zdravljenje vnetih dlesni, gobic, ustne sluznice ter parodontoze. Ublaži tudi neprijeten zadah iz ust ter bolečine pri vnetju želodčne sluznice. Uporabljamo ga tudi proti benigni hipertrofiji prostate.
Matični mleček (gelee royale)
Matični mleček vsebuje: beljakovine (12 do 25%); sladkorje (10 do 15%): fruktoza, glukoza, saharoza, riboza; maščobe (6 do 15%); aminokisline (10 do 20%); vitamine: A, D, E, K, C, B kompleks; acetilholin; encime; protibakterijske snovi (baktericide); flavonoide, rudninske snovi (zlasti žveplo, dušik, fosfor) in decensko kislino (za katero menijo, da pripomore k daljšemu življenju). Mleček je uporaben v številne namene, saj preprečuje vnetje, pomaga pri astmi, normalizira razvoj pri otrocih, pri ženskah blaži težave pri menopavzi, povečuje imunost organizma, povečuje razvoj in rast las, deluje kot pomemben krvotvorni spodbujevalec in lajša bolečine pri številnih kroničnih oblikah bolezni.
Propolis deluje proti bakterijam, glivicam in virusom. Priporočamo ga za zdravljenje okužb (sapnik, sapnice, pljuča). Dobro deluje tudi proti navadnemu herpesu. Hitro ozdravi kožne lišaje in manjše rane, odpravlja mozolje in nadležne angine, uporabljamo pa ga tudi v stomatologiji in splošni ustni higieni. Primeren je za zdravljenje vnetih dlesni, gobic, ustne sluznice ter parodontoze. Ublaži tudi neprijeten zadah iz ust ter bolečine pri vnetju želodčne sluznice. Uporabljamo ga tudi proti benigni hipertrofiji prostate.
Cvetni prah (pelod)
Zrnce cvetnega prahu vsebuje: okoli 25% beljakovin, najmanj 18 aminokislin, veliko vitaminov, flavonoidov, betakarotenov, okoli 28 mineralov, 11 encimov, 14 koristnih maščobnih kislin, 11 vrst sladkorjev, hormone (npr. rastni hormon), antibiotične snovi in še druge neraziskane snovi
Cvetni prah vspodbuja nastajanje rdečih in belih krvničk ter krvnega barvila, hemoglobina, pomaga imunskemu sistemu organizma, deluje antioksidativno, preprečuje delovanje škodljivih prostih radikalov in s tem preprečuje razvoj številnih bolezni. Poleg tega ima antibiotično moč s posebnim učinskom na črevesne (coli) bacile, salmonele in proteus.
Uživamo ga samega, namočenega v vodi ali mleku, najpogosteje pomešanega z medom. Preventivno ga jemo 20 gramov dnevno, otroci pa polovico manj. Uživamo ga trikrat dnevno tri mesece, zlasti v začetku pomladi in pozni jeseni. Vdihavanje cvetnega prahu je za alergike nevarno, uživanje v obliki hrane pa običajno ne. V sluznici prebavne cevi so đštevilni receptorji in različne uravnalne molekule, ki preprečujejo preodzivno imunsko delovanje na sestavine cvetnega prahu.
Primarij Peter Kapš, dr. medicine, spec. internist