Ermanovca čar
besedilo: Milan Šubic
Ko jutranja zarja v nov dan zažari,
pobočja ermanovca spet pozlati,
na delo privablja pridne ljudi
in srečen je, kdor tu živi.
Gozdovi pojo pesem davnih dni,
da rod poštenjakov tukaj živi,
popotnik ustavi, trenutkov se par,
doživel boš pravljice čar.
Na vrhu odkriva prelep se pogled,
na hribe, doline, Triglavski svet,
v srcu utrne misel se da,
najlepša od vseh dežela je ta.
Refren:
Na jasi odtrgaš prelep droben cvet,
v spomin se utisne za mnogo ti let,
ko tega v koči dekletu si dal,
najlepše dekle si zase izbral.
Ko dedek nekoč boš vnučke imel,
spomin na ta dan bo v srcu živel
in ko se spominjaš v dolgih nočeh,
na usta prikaže se nežen nasmeh.
Navihana ljubezen
besedilo: Miha Šubic
Ko sem zagledal prvič te,
v mojem srcu prebudila si vihar,
prekrasen bil trenutek je,
ko sem pomislil, kaj ko bi postala par.
Prebujal se je sončen dan,
kot sonce ti ogrela moje si srce,
obraz pa bil je nasmejan,
ko sem pobožal tvojo dlan.
Ko sonce šlo je za goro
in mesec svetil tam na nebu je močno,
prišel sem k tebi vasovat,
k tebi draga, ki zelo imam te rad.
Takrat sem vroč poljub dobil,
Bil je čaroben, kakor tista majska noč,
Ko se rodilo jutro je,
Odšel domov sem vriskajoč.
Refren:
Ljubezen nikoli ne vpraša, kaj lahko in kaj ne sme,
le vanjo je treba verjeti in poslušati svoje srce,
ljubezen življenje polepša, ljubezen življenje krasi,
le srcu je treba verjeti, pa se vse uredi.
Po tebi hrepenim
besedilo: Miha Šubic
Jutro se novo budi,
sonce oblake zlati,
tebe predrago dekle,
pa še vedno ni.
Rad bi bil s teboj,
rad bi bil le tvoj,
ta ljubezen je
kot čarobni napoj.
Pomeniš na svetu mi vse,
zapolniš moje srce,
rad bi povedal ti le,
to, da ljubim te.
V mislih si mojih ves čas,
kot sonce žari ti obraz,
upam, da srečna nekoč,
bova ti in jaz.
Refren:
Vedi, da te ljubim, vedi da pomeniš mi vse,
si kakor zlato sonce, ki zjutraj prebuja me,
tvoje bližine si jaz močno želim,
saj noč in dan le po tebi hrepenim.
Na lontrg
besedilo: Neža Maurer
Kədər žalosten səm biu,
səm Siuška Sora piu,
kədər pa visiu səm biu,
səm ripce u Pulanšc luviu.
Žalosten səm biu,
səm siuška Sora piu,
kədər pa visiu səm biu,
səm ripce u Pulanšc luviu.
Kədər za dnar se nisəm bau,
use u prajerc səm zapravu,
kədər səm pa sričən biu,
na krancəlnu səm glasən biu.
Refren:
Krancel se zaguncu je,
Ket ena božja zipka,
Midva sva pa vriskala,
Dol na lontrg šla.
Kədər sva bla žalosta,
Sva loške smojke idla,
kədər sva visila bla,
sva rada midla mila.
Kədər sva bla caguva,
b bla rada dnarce štila,
kədər sva pa srična bla,
sva pela na vrh krancəlna.
Krancel se zaguncu je,
ket ena božja zipka,
midva sva pa vriskala,
k vam na lontg šla.
Lepi spomini
besedilo: Milan Šubic
Kje zdaj je kraj, kje tisti čas,
ko sem kot otrok se igral,
s prijatelji lovil, v gozdu se skril,
za mavrico tekel čez plan.
Ko fant sem postal in kruh si iskal,
odšel sem z domače vasi,
ko spomnim se zdaj, na leta nazaj,
stopi mi solza v oči.
Kje zdaj so poti, kjer midva sva si,
dala prvi poljub?
kje jasa je ta, kjer sva oba,
prvo ljubezen našla?
Ostal je spomin in upanje z njim,
Da vrnil se tja bom nekoč,
Od koder odšel sem v tuj svet iskat,
Misleč, da bom našel zaklad.
Refren:
Odšel bom nazaj, tja v hribovski raj,
Kjer mestnega hrupa ne bo,
Kjer našel bom mir, kjer pesem ptic,
Zjutraj zbudila me bo.
Bom zemljo oral in žito sejal,
Pesmi domače si pel,
Ko bom zvečer srečen brez mej,
Pod lipo domačo sedel.
Č'bila
besedilo: Matija Krajnik
Za svetga Petra in Pavla i blo,
i u gmajn zacvedu en drivu,
tu košat i kostan biu,
i č'bile u panu vse zbudiu.
Zabrinčal i gor v nibu,
i tavžnt č'bil na paša šlo,
tu člouk mure ris dožvit,
usaka če suj cvit imit.
Refren:
Zdej se bu midu napila,
s praham bu nugi ulužila,
pol pa lahk damu liti,
vsa tiža v setje priluži.
Pridna ris i naša č'bila,
ud zutri do vičira dila,
č'bilarja z midam zvisili,
za debu kostan poskrbi.
Č'bil nbeden neč ne praša,
kašna bu čiz zima paša,
setje s pana uzamija,
pa ga u priša denija.
Mid u sud poučas dol teče,
č'bila ubena neč na reče,
za zima pa č'bilar skrbi,
de muhe soje use prižvi.
S teboj mi je lepo
besedilo: Miha Šubic
Srečen sem ko zagledam tvoj obraz,
ko ti vroč poljubček podarim,
srečen sem, da sva skupaj ti in jaz,
da ljubezen s tabo to delim.
Obožujem nežen tvoj nasmeh,
svetle iskre v tvojih teh očeh,
tvoj poljub, ki upanje mi da,
da srce me tvoje rado še ima.
Vsakič, ko pogledaš me v oči,
ti povem, da čudovita si
in nasmehneš se kot znaš le ti,
vroč poljubček še ukradeš mi.
Draga rad bi vedno bil s teboj,
gledal tvoje lepe te oči
in obljubim vedno bom le tvoj,
ljubim te naj to vedo vsi.
Refren:
Draga moja s teboj lepo mi je,
zate bije moje srce,
vsak dan ljubim te bolj močno,
upam, da vedno bo tako.
Obala želja
besedilo: Miha Šubic
Bila ljubezen prva moja si
in žarek, ki mi svetil je v temi,
bilo tako kot v pravljici je vse,
ko šepetala si, da ljubiš me.
V srcu sta praznina in obup,
ker dala drugemu si vroč poljub,
za mene puste zdaj so vse noči,
saj mene v tvojem srcu nič več ni.
Osamljen sem, ne vem ne kod ne kam,
a v srcu majhno željo še imam,
da nekoč bi spet se srečala,
tam kjer je obala vseh želja.
Refren:
Na obali želja v zvezde sam strmim,
da bi spet moja bila, to si le želim.
vem da z drugim srečna si in brez bolečin,
nate mi ostal bo vedno lep spomin.
Tak i blu takat
besedilo: Matija Krajnik
Tak i blu takat,
k sim jest biu še mlad,
pu gnuju, prahu sma brskal,
pa še zmiri zdrau ustal.
Zutri u ponu jajc na uku,
trije sma pol idl tu,
upodne zile pa krumpir,
pa glih prav sma bli dibil.
Če kdaj s en kuščk misa dubiu,
zla visiu si lahka biu,
kuhan kastan, suk pa midla,
se i zmiri za vičirja idla.
Pupudne u šula sma hudil,
pr lišarb sma se mal učil,
u škafu sma se še umil,
pa u stara slama zavalil.
Refren:
Nuči sa takat teške ble,
bahe sa nas pikale,
usi pupikan sma ustal,
ciu dan sma se praskal.
Tak i blu takat,
ka sim jest biu še mlad,
ris sma tiži takat žvil,
pa useglih sma bli visil.
Mamina ljubezen
besedilo: Milan Šubic
Ljubezen je sreča, ki vsem nam je dana,
otrok že poznaš jo v očeh maminih,
ta večno ostane v tvojem srcu,
saj mati na svetu le ena je.
Ko sam narediš svoje prve korake,
ko si še majhen in nebogljen,
takrat se spoznaš kje je pravo zavetje
in materi svoji rad stečeš v objem.
Refren:
Ko vračam se k tebi, srce mi zapoje
in misli vse moje nazaj polete,
na čase in kraje, lepe moje mladosti,
ko tvoja me roka še čuvala je.
Ko čas na obrazu zariše ti gube,
s srebrom obarva ti tvoje lase,
v sebi še čutiš toplino ljubezni,
ki mati v zibko ti dala jo je.
Nageljni rdeči
besedilo: Jože Šubic
V hiši domači na oknih cvetijo,
nageljni rdeči srce veselijo,
a deklice moje za njimi več ni,
ko vrne se, duša se mi zveseli.
Poleti mi nageljni z okna dišijo,
staro ljubezen spet prebudijo
in fantič ves srečen grem k ljubci v vas,
zavriskam prešerno na glas.
Refren:
Ko fantič grem zjutraj od ljubce domov,
si vriskam in pojem na glas,
tako da odmeva preko vrhov,
tja v rodno domačo mi vas.
Fantič utrgal ta rdeči je cvet,
nesel ga k ljubci v čarobni ta svet,
ko dekle od njega rdeč nagelj dobi,
ljubezen se stara spet prebudi.
Dekle ga vpraša kaj je zdaj to,
da meni prinesel si rožico to?
fantič veselo odgovori:
za tebe srce le gori.
Čarobna pravljica
besedilo: Miha Šubic
Včasih je dan svetal in lep kot tistikrat,
ko te v sanje moje gre srce iskat,
ko misel mi k tebi hiti nasmeh na obraz riše mi,
lepše so sanje, čarobnejše noči.
Vedno, ko te zagledam mi srce vzdrhti,
nežen ta tvoj nasmeh mi pade v oči,
sem vedno neskončno želel, da bi lahko te objel
in vse življenje te ljubil, rad imel.
Refren:
Sonce tiho zašlo je tja za goro,
glej na nebu so zvezde prižgale temo,
nagajivo se luna smeje z neba,
to čarobna je pravljica - najina.
Prvi zvezdni utrinek je naju prevzel,
čez to zvezdno nebo je lepo zažarel
in takrat sem ti šepnil, da rad bi te imel,
te poljubil, objel.
Objemi me
besedilo: Miha Šubic
Glej na nebu polno zvezd, le kje je tista najina?
misel me popelje tja, kjer skupaj jo iskala sva.
srečna nasmejanih lic, poslušala sva petje ptic,
v srcu skrit zaklad, je najina pomlad.
Vem nekoč ti bom priznal, vso svojo ti ljubezen dal,
saj začutil sem takrat, kako imam te noro rad.
le objema si želim, močno po njem le hrepenim,
in z mislijo nate vsako noč zaspim.
Kodri tvojih zlatih las me vrnejo v tisti čas,
sama misel ti in jaz, nasmeh nariše na obraz.
tebe si srce želi, močno po tebi hrepeni,
bo zate vedno tu, saj ti kraljuješ mu.
Refren:
Popelji me nocoj v ljubezni svet,
od tvoje sem lepote ves prevzet,
iskriv nasmeh na licih ti žari,
tako posebna si!
Objemi me močno nocoj,
saj veš, kako lepo mi je s teboj,
za najino ljubezen ni meja,
kraljica mojega srca.
Ritem ljubezni
besedilo: Miha Šubic
Mi srce močno razbija,
sva ustvarjena za greh,
saj med nama je kemija,
vidim v tvojih jo očeh.
Vsa narava se prebuja,
čutiš z nama se igra?
moje ti srce ponuja,
to ljubezen brez gorja.
Se spominjaš še večerov,
ko pod oknom sem ti pel?
poln sreče in veselja,
stisnil k sebi te objel.
Nekaj na uho ti šepnil,
se zazrl ti v oči,
si le nežno se smejala,
v soju zvezdnate noči.
Refren:
Daj bodi vedno tu ob meni,
srce za druge zdaj zakleni,
ker moje te močno želi,
samo po tebi hrepeni.
Daj bodi vedno zame tukaj,
vse svoje želje mi zaupaj,
če nekaj si močno želiš,
verjemi to dobiš.
Zdaj ta najina ljubezen
ne živi le v pravljici,
zdaj s kitaro ti prepevam,
srečen, ker ob meni si.
Zdaj še sonce lepše sveti,
petje ptic se lepše zdi,
vsaka zvezda gor na nebu,
nama lepše zažari.
Refren:
Daj bodi vedno tu ob meni,
srce za druge zdaj zakleni,
ker moje te močno želi,
samo po tebi hrepeni.
Prepusti ritmu se ljubezni,
naj ta nikoli te ne strezni,
ta ritem naju vodi tja,
kjer sreča je doma.
